V luči nedavne ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura, je predsednik Donald Trump ponovno izrazil močan interes za prevzem Grenlandije. Trump je v intervjuju poudaril, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo zaradi zagotavljanja nacionalne varnosti. Hkrati je zunanji minister ZDA opozoril, da se komunistična oblast na Kubi nahaja v resnih težavah, kar nakazuje na morebitno nadaljnje širjenje ameriških zunanjepolitičnih intervencij v regiji. Znotraj republikanske stranke pa so se že pojavile prve kritike na račun vojaškega posredovanja v Venezueli. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je ostro kritizirala Trumpovo odločitev za napade v Venezueli in zajetje Madura, saj meni, da bi morala biti prednostna naloga ameriške administracije reševanje notranjepolitičnih vprašanj namesto tujih intervencij. Po njenem prepričanju takšne operacije ne služijo interesom ameriškega ljudstva, temveč zgolj povečujejo tveganja na mednarodnem prizorišču. Administracija kljub temu vztraja pri agresivnejši doktrini varovanja ameriških interesov v svoji soseščini.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se je znašla v globoki krizi, saj so notranja trenja in ideološki razkoli začeli ogrožati njeno stabilnost pred prihajajočimi volitvami. Posebno pozornost javnosti je pritegnil politični razhod kongresnice Marjorie Taylor Greene z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom, kar nakazuje na omejitve njegovega vpliva znotraj stranke. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo na posledice agresivne strankarske politike in manipulacij z manjšimi strankami, se republikanci spopadajo z upadom podpore med zmernejšimi volivci. Istočasno se v Kanadi odvija pomemben premik v levičarski politiki, kjer Rob Ashton, vodja sindikata pristaniških delavcev, kandidira za vodenje Nove demokratske stranke (NDP). Ashtonova kandidatura predstavlja poskus vrnitve stranke k njenim delavskim koreninam, saj kritiki opozarjajo, da se je politični razred odtujil od vsakdanjih težav zaposlenih v tovarnah in skladiščih. Njegov vzpon odražajo širši trendi v Severni Ameriki, kjer se delavci vse pogosteje čutijo zapovedane s strani profesionalnih menedžerjev in pravnikov v parlamentih. Ti procesi kažejo na širšo politično preobrazbo na celini, kjer tradicionalne stranke iščejo novo identiteto. Medtem ko se republikanci v ZDA spopadajo z notranjimi čistkami in posledicami populizma, kanadska levica išče pot nazaj k volivcem preko neposrednih predstavnikov delavskega razreda. Razplet teh dogodkov bo ključno oblikoval politično krajino obeh držav v prihodnjem volilnem ciklu.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val nezadovoljstva med svojimi najtesnejšimi zavezniki po napovedi morebitnega vojaškega posredovanja v Iranu. Nekdanja republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je nedavno odstopila s položaja, je Trumpove izjave označila za izdajo načel, za katera so volivci glasovali na volitvah leta 2024. Po njenih besedah bi se morale Združene države Amerike osredotočiti na notranje zadeve in zaščito ustavnih pravic, namesto da se vpletajo v tuje konflikte. Kritikam se je pridružil tudi nekdanji glavni strateg Bele hiše Steve Bannon, ki je v svoji oddaji War Room Trumpovo zunanjo politiko primerjal s pristopi Hillary Clinton in Samanthe Power. Bannon trdi, da Trumpova retorika o vojaški pripravljenosti preveč spominja na intervencionizem demokratov, kar je v neposrednem nasprotju z gibanjem MAGA. Namesto vojaškega posredovanja Bannon predlaga ohranitev gospodarskega pritiska na teheranski režim, medtem ko Greene opozarja tudi na poskuse omejevanja svobode govora na družbenih omrežjih v povezavi z iranskimi protesti.

Ameriški predsednik Donald Trump je po izvedbi nočnih vojaških napadov in zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura izjavil, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo vse do vzpostavitve varnega in ustreznega prehoda oblasti. Trumpova administracija je Madura prepeljala v ZDA, kjer se bo spopadel s kazenskimi obtožbami, kar pomeni dramatično zaostritev ameriške zunanje politike v regiji. Predsednik je poudaril, da so ZDA pripravljene na dolgotrajno stabilizacijo države. Vojaška intervencija je sprožila mešane odzive znotraj Republikanske stranke, kar bi lahko vplivalo na enotnost stranke v volilnem letu. Medtem ko večina republikancev podpira zajetje Madura, kritični glasovi znotraj stranke, vključno z Marjorie Taylor Greene, opozarjajo, da Trump s tem opušča svojo doktrino 'Najprej Amerika' (America First). Kritiki trdijo, da takšno posredovanje služi interesom velikih korporacij in bank, namesto ameriškemu ljudstvu, kar bi lahko povzročilo notranjepolitična trenja pred novembrskimi volitvami.

Nekdanji strateški svetovalec Bele hiše Steve Bannon in odhajajoča republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene sta ostro kritizirala predsednika Donalda Trumpa zaradi njegove napovedi o morebitnem vojaškem posredovanju v Iranu. Bannon je v svojem podkastu "War Room" poudaril, da Trumpova retorika o pripravljenosti na spopad z iranskimi oblastmi zaradi zatiranja tamkajšnjih protestov spominja na zunanjo politiko Hillary Clinton in Samanthe Power iz obdobja administracije Baracka Obame. Bannon je predsednika pozval, naj se raje osredotoči na vzdrževanje gospodarskega pritiska na Teheran, namesto da uporablja metode, ki so jih v preteklosti zagovarjali njegovi politični nasprotniki. Kritikam se je pridružila tudi Marjorie Taylor Greene, ki je izpostavila, da takšne grožnje predstavljajo odmik od načel neintervencionizma, ki so bila ključna za Trumpovo volilno zmago leta 2024. Greenejeva, ki prihodnji teden zapušča kongres po dolgotrajnem sporu s predsednikom, je na družbenih omrežjih zapisala, da bi morale biti prioritete Združenih držav Amerike usmerjene v domače zadeve in zaščito ustavnih svoboščin, ne pa v tuje konflikte. Spor znotraj gibanja MAGA (Make America Great Again) razkriva globoka razhajanja glede prihodnje usmeritve ameriške zunanje politike, medtem ko Trump stopnjuje napetosti z Iranom po nedavnih pravnih porazih na domačih tleh glede namestitve Nacionalne garde v ameriških mestih.

Po zajetju Nicolása Madura so ZDA začele hitro vzpostavljati vodljivo začasno vlado v Venezueli. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA 'vodile' Venezuelo. Marjorie Taylor Greene je pozvala Trumpovo administracijo, naj se bolj osredotoči na politike 'Amerika na prvem mestu'. Emmanuel Macron je poudaril, da mora prehod v Venezueli spoštovati voljo venezuelskega ljudstva.

Nekdanji tesni sodelavci in zavezniki ameriškega predsednika Donalda Trumpa so se ostro odzvali na njegovo napoved o morebitnem vojaškem posredovanju v Iranu. Steve Bannon, nekdanji strateg Bele hiše, je v svojem podkastu 'War Room' dejal, da Trumpove grožnje z uporabo sile proti Teheranu spominjajo na politiko Hillary Clinton in administracije Baracka Obame. Bannon je predsednika pozval, naj se raje osredotoči na stopnjevanje gospodarskega pritiska, namesto da uporablja retoriko, ki jo je sam v preteklosti označil za napačno. Kritikam se je pridružila tudi nekdanja republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je izjavila, da Trumpove besede izdajajo načela neintervencionizma, ki so bila ključna za njegovo zmago na volitvah leta 2024. Poudarila je, da bi se morale Združene države Amerike osredotočiti na domače težave in zaščito pravic lastnih državljanov, namesto da se vmešavajo v tuje konflikte. Nasprotovanje znotraj gibanja MAGA se je okrepilo po tem, ko je Trump prek družbenih omrežij opozoril iranske oblasti, da so ameriške sile pripravljene na posredovanje, če se bo nasilno zatiranje tamkajšnjih protestov nadaljevalo.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je znašel pod plazom kritik lastnih zaveznikov in svetovalcev zaradi svojih zunanjopolitičnih stališč ter domnevnih finančnih nepravilnosti. Nekdanji svetovalec Steve Bannon je Trumpa obtožil uporabe političnih metod Hillary Clinton, potem ko je predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v Iranu v primeru nasilnega zatiranja tamkajšnjih protestov. Kritikam se je pridružila tudi kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je izjavila, da so takšne grožnje v nasprotju z načeli neintervencionizma, za katera so volivci glasovali na volitvah leta 2024. Obenem so se pojavili resni očitki o zlorabi zveznih sredstev preko zakona o odškodninskih zahtevkih (FTCA). Trump naj bi zahteval 230 milijonov dolarjev odškodnine zaradi preiskav o ruskem vmešavanju in hrambi tajnih dokumentov, medtem ko njegovi zavezniki vlagajo zahtevke za posameznike, ki so bili obsojeni zaradi vdora v Kapitol 6. januarja 2021. Republikansko stranko dodatno vznemirjajo poročila, da Trumpov super PAC 'MAGA Inc.' s svojo agresivno kampanjo črpa sredstva, ki bi morala biti namenjena vmesnim volitvam, hkrati pa naj bi donacije prejemal od bogatih posameznikov v zameno za politične usluge.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zgodnjih jutranjih urah izvedel obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala tridesetminutno letalsko bombardiranje prestolnice Caracas. Med operacijo so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma. Trump je ob tem prek družbenega omrežja Truth Social napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v Iranu, če bi tamkajšnji režim nasilno zatrl protestnike, kar je označil za stanje visoke bojne pripravljenosti. Vojaške poteze so sprožile ostre odzive znotraj republikanskega tabora in mednarodne javnosti. Kongresnica Marjorie Taylor Greene, nekdanja tesna zaveznica, je predsednika obtožila izdaje načel gibanja 'America First' in opozorila, da so volivci ogorčeni zaradi porabe davkoplačevalskega denarja za tuje vojne. Varnostni strokovnjaki, med njimi profesor Anthony Glees, opozarjajo, da Trump s posegi v suverene države prevzema avtoritarne metode Vladimirja Putina in Xi Jinpinga. Dodatno zaskrbljenost vzbuja predsednikovo zdravstveno stanje, saj je med tiskovno konferenco o operaciji v Venezueli večkrat zaspal.

Ameriški predsednik Donald Trump je z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če tamkajšnji režim ne preneha z nasilnim zatiranjem protestnikov, sprožil buren odziv v Washingtonu in Teheranu. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zapisal, da je vojska pripravljena na akcijo, kar je označil z izrazom "locked and loaded". Njegove izjave so sledile večdnevnim protivladnim protestom v Iranu, ki so izbruhnili zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, pri čemer je bilo po poročilih ubitih že več ljudi. Znotraj lastne stranke in med nekdanjimi tesnimi sodelavci je Trump naletel na nepričakovano močan odpor. Republikanski kongresnik Thomas Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, hkrati pa opozoril na nujnost reševanja notranjih težav v ZDA namesto trošenja virov za tuje spore. Podobno kritična je bila kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je izjave označila za odklon od politike "Amerika na prvem mestu". Steve Bannon, nekdanji Trumpov strateg, je predsednika celo obtožil, da uporablja strategije, ki so značilne za Hillary Clinton in administracijo Baracka Obame. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je na grožnje odzval z neomajnim stališčem, češ da se islamska republika ne bo vdala pritisku, medtem ko je iranska vlada od Združenih narodov uradno zahtevala ukrepanje proti po njihovem mnenju hujskaški retoriki Washingtona. Razmere dodatno zaostruje spomin na junijske spopade preteklega leta, ko so ZDA napadle iranske jedrske objekte, kar povečuje strah pred novo destabilizacijo celotne regije.

Ameriški predsednik Donald Trump je po izvedbi obsežnega zračnega napada na Venezuelo, v katerem so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, sprožil nove napetosti z neposredno vojaško grožnjo Iranu. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nasilno zatiral protestnike, kar je opisal z besedami, da so sile "pripravljene in naložene". Ta stopnjevana retorika je sprožila ostre odzive celo znotraj njegovega lastnega gibanja MAGA, kjer vplivna kongresnica Marjorie Taylor Greene opozarja, da se predsednik oddaljuje od predvolilnih obljub o končanju tujih vojn. Medtem ko se zajeti Maduro v New Yorku že sooča z obtožbami zaradi narko-terorizma, se v mednarodni javnosti vrstijo kritike glede Trumpovih metod. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da ameriški predsednik s svojimi dejanji v Latinski Ameriki prevzema avtokratske vzorce reševanja problemov, ki so značilni za Rusijo in Kitajsko. Hkrati so se po tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu, kjer je Trump med poročanjem generala Dana Caina o operaciji v Venezueli domnevno zaspal, ponovno razplemtele razprave o njegovem kognitivnem in fizičnem zdravju ter sposobnosti vodenja države sredi večstranskih mednarodnih kriz.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje nad demonstranti nadaljevalo. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko so v Iranu izbruhnili množični protesti zaradi visokih življenjskih stroškov in propada lokalne valute, ki so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej in drugi visoki predstavniki države so se na Trumpove grožnje odzvali s svarilom, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter vojake na Bližnjem vzhodu. Iranski uradniki so ZDA in Izrael obtožili, da stojita za nemiri, in napovedali, da bodo ameriška vojaška oporišča postala legitimne tarče v primeru napada. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, nekateri kritiki, vključno s kongresnikom Thomasom Massiejem in nekdanjim strategom Stevom Bannonom, opozarjajo pred nevarnostjo novega mednarodnega konflikta in zanemarjanjem domačih težav.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sprožil val mednarodnih odzivov, potem ko je iranskemu režimu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem. Trump je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene priskočiti na pomoč iranskim protestnikom, če jih bodo oblasti še naprej nasilno zatirale. Njegova izjava, v kateri je uporabil besedno zvezo "pripravljeni in naperjeni" (locked and loaded), je sledila poročilom o smrtnih žrtvah med demonstracijami, ki so v Iranu izbruhnile zaradi hude gospodarske krize in visoke inflacije. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje naletele na ostre kritike, celo med njegovimi tesnimi zavezniki. Kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene sta izrazila nasprotovanje novi vojaški intervenciji v tujini, pri čemer sta poudarila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave. Tudi nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo retoriko primerjal z intervencionistično politiko Hillary Clinton. Medtem je Teheran že pozval Združene narode k ukrepanju, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je poudaril, da se država ne bo uklonila pritiskom Washingtona, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile v stanju polne pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se sooča z gospodarsko krizo in inflacijo. Odločitev je sprožila buren odziv tako v tujini kot znotraj njegove lastne republikanske stranke. Znotraj ZDA so nekateri vidni republikanci, med njimi kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved. Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, in dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je predsedniku očital, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej dejal, da se država ne bo uklonila grožnjam, Teheran pa je zaradi Trumpovih izjav zahteval ukrepanje Združenih narodov.

Ameriški predsednik Donald Trump je z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja v Iranu in izvedbo zračnih napadov na Venezuelo sprožil val kritik v mednarodni javnosti ter med lastnimi podporniki. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zagrozil Iranu z vojaškim odgovorom, če bo ta nasilno zatiral mirne protestnike, pri čemer je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na napad. Hkrati so Združene države Amerike izvedle letalske napade na Venezuelo, kar nekateri varnostni strokovnjaki ocenjujejo kot prehod k agresivni politiki, podobni tisti, ki jo izvajata Rusija in Kitajska. Kritiki trdijo, da gre pri operaciji v Venezueli za poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Znotraj republikanske stranke se krepijo razpoke, saj je vplivna kongresnica Marjorie Taylor Greene izrazila ostro nasprotovanje Trumpovim zadnjim potezam. Greeneova trdi, da so grožnje z novo vojno v nasprotju z obljubami gibanja MAGA iz leta 2024, in opozarja na nezadovoljstvo volivcev zaradi porabe davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Poleg zunanjepolitičnih napetosti je Trump leto 2026 začel tudi z osebnimi napadi na igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, potem ko sta pridobila francosko državljanstvo. Predsednik je obenem postavil pogoj za umik vojske iz Venezuele, ki vključuje sodelovanje tamkajšnje podpredsednice Delcy Rodríguez v skladu z ameriškimi interesi.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nasilno zatrl mirne protestnike. Trump je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, in dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, ki se na iranskih ulicah borijo proti gospodarski krizi in visokim življenjskim stroškom. Po poročanju tujih medijev so protesti v Iranu v zadnjih dneh terjali že več smrtnih žrtev, zlasti v provincah Lordegan in Azna, kjer naj bi prišlo do neposrednih spopadov med varnostnimi silami in civilisti. Trumpova retorika je sprožila močne odzive tako v domači kot mednarodni javnosti. V Združenih državah so se kritikam pridružili nekateri člani kongresa, med njimi republikanec Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, ki menita, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Steve Bannon, nekdanji Trumpov strateg, je izjave primerjal s politiko prejšnjih demokratskih administracij. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zavrnil Trumpove grožnje in napovedal, da islamska republika ne bo klonila pod pritiski Washingtona, Teheran pa je zaradi ameriških groženj zahteval ukrepanje Združenih narodov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nizu novih objav na družbenem omrežju Truth Social zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike, pri čemer je Iranu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem, Venezuelo pa z dolgotrajno okupacijo. Trump je v petek zgodaj zjutraj zapisal, da so ameriške sile pripravljene na napad, če bi Iran nasilno zatrl mirne protestnike. Hkrati je branil nedavno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, in napovedal, da bodo ZDA državo zasedle za nedoločen čas. Njegove poteze so sprožile ostre odzive celo znotraj njegove baze podpornikov MAGA. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je javno kritizirala predsednikovo usmeritev in poudarila, da volivci niso glasovali za nove tuje vojne in neskončno porabo davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Medtem so varnostni strokovnjaki opozorili, da Trump s svojimi dejanji v Latinski Ameriki povzema avtoritarno geopolitično strategijo, ki je značilna za Rusijo in Kitajsko. Poleg geopolitičnih napetosti je Trump vstop v leto 2026 zaznamoval tudi z osebnim sporom z igralcem Georgem Clooneyjem, ki se je s svojo družino preselil v Francijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naslovil ostro opozorilo iranskim oblastem in napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na vojaško posredovanje. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ZDA pripravljene na pomoč mirnim protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej nasilno zatiral. Pri tem je uporabil izraz, da je ameriška vojska pripravljena na takojšen odziv, kar je sprožilo močne odzive tako v mednarodni skupnosti kot znotraj njegove lastne stranke. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi gospodarske krize, visokih cen življenjskih potrebščin in padca vrednosti domače valute, so v zadnjih dneh postali nasilni, pri čemer poročajo o več smrtnih žrtvah med demonstranti. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na ameriške grožnje dejal, da se islamska republika ne bo vdala pritisku, hkrati pa je Teheran uradno zahteval ukrepanje Združenih narodov zaradi Trumpovih izjav. Napetosti med državama se stopnjujejo v luči preteklih vojaških spopadov, vključno z lanskoletnim bombardiranjem iranskih jedrskih objektov s strani ZDA. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove napovedi naletele na kritike nekaterih republikancev. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta opozorila na nujnost reševanja notranjih težav in poudarila, da bi za kakršne koli vojaške napade na Iran potrebovali odobritev kongresa. Kritičen je bil tudi nekdanji svetovalec v Beli hiši Steve Bannon, ki je Trumpovo retoriko primerjal s politiko preteklih demokratskih administracij. Kljub notranjim razporom Trump vztraja pri svojem stališču, medtem ko razmere v regiji ostajajo izjemno nestabilne.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je svojo nekdanjo tesno zaveznico, kongresnico Marjorie Taylor Greene, javno označil za izdajalko. Ta oster napad je povzročil precejšnjo razdeljenost med njenimi volivci v zvezni državi Georgia. Medtem ko nekateri člani Republikanske stranke v mestu Dalton kongresnico še vedno goreče podpirajo in jo opisujejo kot svojo zastopnico, ki zna ubesediti njihove misli, drugi dvomijo o njeni nadaljnji politični usodi in primernosti njenih ravnanj. Spor med Trumpom in Greene se je stopnjeval po njeni napovedi odstopa in kasnejših medsebojnih obtožbah. Trump je kongresnico kritiziral zaradi domnevnega odmika od vrednot gibanja 'Amerika na prvem mestu', kar je privedlo do javnega diskurza o njeni politični integriteti. Kljub ostrim besedam iz Mar-a-Laga lokalni podporniki v Georgii poudarjajo, da Greene še vedno predstavlja glas konservativnih volivcev, ki se počutijo zapostavljene s strani zvezne politike v Washingtonu.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil ostre diplomatske odzive, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil vrsto groženj iranskemu režimu. Trump je zatrdil, da so Združene države Amerike »pripravljene in naložene« (locked and loaded) za vojaško posredovanje, če bodo iranske oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestnikov, ki se v več mestih zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije. Po navedbah nekaterih poročil naj bi v spopadih z vladnimi silami umrlo že najmanj deset ljudi, medtem ko se aretacije protestnikov stopnjujejo. Trumpove napovedi so naletele na kritike tudi znotraj njegove lastne stranke. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno izrazila nasprotovanje novi vojaški intervenciji na Bližnjem vzhodu, pri čemer sta poudarila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave. Teheran je v odzivu na Trumpove besede zahteval ukrepanje Združenih narodov, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je poudaril, da se islamska republika ne bo vdala pritisku in da bodo protestniki »postavljeni na svoje mesto«.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social poslal ostro opozorilo iranskim oblastem in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje. Trump je poudaril, da bo ameriška vojska priskočila na pomoč mirnim protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej nasilno zatiral. V svojih objavah je zapisal, da je vojska v polni pripravljenosti, kar je povzročilo ostre odzive tako v Teheranu kot v ameriškem kongresu. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, inflacije in gospodarske stagnacije, so v zadnjih dneh terjali več smrtnih žrtev. Po navedbah človekoljubnih organizacij in tujih medijev je bilo v spopadih z vladnimi silami ubitih najmanj sedem ljudi, število aretacij pa strmo narašča. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na grožnje dejal, da se islamska republika ne bo vdala pritisku, medtem ko je Teheran uradno zahteval ukrepanje Združenih narodov zaradi ameriških groženj. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove izjave sprožile delitve. Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral predsednikovo napoved in opozoril, da bi morala vlada reševati domače težave namesto zapravljanja vojaških virov za notranje zadeve drugih držav. Podobne pomisleke je izrazila tudi kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je izpostavila, da volivci niso glasovali za nove vojne na Bližnjem vzhodu. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon pa je Trumpov pristop primerjal s politiko prejšnjih administracij, ki so jo nekoč kritizirali.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protivladnih protestov. Trump je v seriji objav zapisal, da je vojska v stanju polne pripravljenosti ("locked and loaded") in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Po navedbah človekoljubnih organizacij in medijskih poročil je v zadnjem tednu nemirov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije v Iranu življenje izgubilo najmanj deset ljudi. Trumpove izjave so sprožile val kritik tudi znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi sodelavci. Kongresnik Thomas Massie je poudaril, da bi za kakršen koli napad na Iran predsednik potreboval odobritev kongresa, hkrati pa je opozoril, da bi se morala država osredotočiti na domače težave namesto na vmešavanje v notranje zadeve tujih držav. Podobno kritična je bila kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je potezo označila za odklon od politike "Amerika na prvem mestu". Na Trumpove grožnje se je že odzval iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je zatrdil, da se država ne bo vdala pritisku, medtem ko je Teheran od Združenih narodov zahteval ukrepanje proti ameriškim grožnjam.

Ameriški predsednik Donald Trump je razkril, da se ameriška administracija pod vodstvom državnega sekretarja Marca Rubia pogovarja z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodríguez o stabilizaciji in gospodarski obnovi države. Trump je v izjavi namignil, da Rodríguezova zdaj dejansko opravlja funkcijo predsednice, kar sledi nedavni vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri so ameriške sile vdrle v predsedniško palačo v Caracasu in zajele dosedanjega voditelja Nicolása Madura. Operacija je v Washingtonu sprožila mešane odzive, saj so se kritikam pridružili tudi nekateri Trumpovi zavezniki. Znotraj ameriškega kongresa sta nenavadno zavezništvo sklenili republikanka Marjorie Taylor Greene in demokratka Alexandria Ocasio-Cortez, ki sta obe ostro obsodili vojaški vdor v Venezuelo. Greenova je izrazila obžalovanje nad predhodno podporo Trumpovi politiki do Venezuele in operacijo označila za napačno odločitev. Kljub notranjim kritikam Bela hiša nadaljuje z načrti za vzpostavitev prehodne oblasti, pri čemer ključno vlogo pri pogajanjih o prihodnosti države igrajo Marco Rubio in obrambni minister Pete Hegseth.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek v zgodnjih jutranjih urah preko svojega družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike "pripravljene in oborožene" (locked and loaded), da priskočijo na pomoč mirnim protestnikom, če bo iranski režim nadaljeval z njihovim nasilnim zatiranjem in ubijanjem. Njegova izjava prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visokih cen hrane in padca vrednosti domače valute, pri čemer naj bi po nekaterih poročilih v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo že najmanj sedem oseb. Trumpova retorika je sprožila mešane odzive znotraj Združenih držav Amerike in v mednarodni skupnosti. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta izrazila ostro nasprotovanje tovrstnemu vmešavanju v notranje zadeve tujih držav, pri čemer sta izpostavila domače težave in načelo "Amerika na prvem mestu". Na drugi strani je nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon predsednika obtožil, da uporablja metode svojih političnih nasprotnikov, medtem ko je Teheran že pozval Združene narode k ukrepanju zaradi ameriških groženj. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je medtem pozval k dialogu, a hkrati vztrajal pri vzpostavitvi reda in miru.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil Iranu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo iranski režim nasilno zatrl mirne protestnike. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da je ameriška vojska pripravljena na akcijo ("locked and loaded"), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu. Iran so namreč zajeli množični protivladni protesti zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti domače valute, pri čemer poročila navajajo že najmanj sedem smrtnih žrtev med demonstranti. Trumpove izjave so sprožile mešane odzive v ameriški politiki in mednarodni javnosti. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta predsednika kritizirala, češ da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave in da takšna retorika odstopa od politike "Amerika na prvem mestu". Nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon je opozoril, da predsednik uporablja strategijo intervencionizma, ki jo je v preteklosti pripisoval svojim političnim nasprotnikom. Medtem je Teheran že uradno pozval Združene narode k ukrepanju proti ameriškim grožnjam, vrhovni voditelj Ali Hamenej pa je vztrajal, da je treba protestnike, ki povzročajo nemire, "postaviti na njihovo mesto".

Po ameriškem napadu na Venezuelo so se pojavili ostri odzivi. Člani ameriškega Kongresa so zahtevali nujno glasovanje, da bi ustavili nadaljnje vojaške akcije Trumpove administracije v Venezueli. Predsednik Trump je bil tarča posmeha zaradi domnevnega dremeža med tiskovno konferenco o napadu. Posnetki iz leta 2019, v katerih je Tulsi Gabbard pozivala ZDA, naj se izognejo Venezueli, so ponovno postali viralni, sprožajoč kritike na račun administracije. Trump je obljubil, da bodo ZDA vodile Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena nova vlada, hkrati pa so se pojavile kritike glede nejasnih podrobnosti načrta.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji objav, ki so bile objavljene v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (locked and loaded) za reševanje iranskega ljudstva. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial, pri čemer so poročila že potrdila več smrtnih žrtev med demonstranti. Trumpove grožnje so sprožile mešane odzive znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi sodelavci. Kongresnik Thomas Massie je predsednika javno kritiziral z opozorilom, da bi morali biti prioriteta notranji problemi ZDA, obenem pa je izpostavil, da bi za kakršen koli vojaški napad na Iran potrebovali odobritev kongresa. Podobno kritična je bila Marjorie Taylor Greene, ki je izrazila nezadovoljstvo nad odmikom od politike »Amerika na prvem mestu«. Nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon je predsednika celo obtožil uporabe metodologije Hillary Clinton, medtem ko je uradni Teheran od Združenih narodov že zahteval ukrepanje zaradi agresivne retorike Bele hiše.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskemu režimu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje. Trump je v seriji objav, poslanih v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da je vojska v stanju polne pripravljenosti (locked and loaded), in obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč mirnim protestnikom, če jih bodo iranske oblasti še naprej nasilno zatirale. Povod za predsednikov odziv so bili poročili o naraščajočem številu žrtev med demonstranti, ki v več iranskih mestih že teden dni protestirajo proti gospodarski krizi, visoki inflaciji in propadu nacionalne valute rial. Po razpoložljivih podatkih naj bi bilo v spopadih z državnimi varnostnimi silami ubitih najmanj sedem ljudi. Trumpova retorika je sprožila val kritik tako v mednarodni skupnosti kot znotraj njegove lastne stranke. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno nasprotovala predsednikovim grožnjam in poudarila, da bi morale ZDA prednostno reševati notranje težave ter da predsednik nima pooblastil za napad brez odobritve kongresa. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo držo celo primerjal z zunanjo politiko Hillary Clinton, ki jo je Trump v preteklosti kritiziral. Iran je zaradi groženj že uradno protestiral pri Združenih narodih in zahteval ukrepanje proti »neodgovornim grožnjam« ameriškega predsednika, medtem ko Rusija poziva k zadržanosti v izogib nadaljnji destabilizaciji regije.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val diplomatskih napetosti, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil vrsto ostrih opozoril iranskemu režimu. Trump je zatrdil, da so Združene države Amerike »pripravljene in naložene« (locked and loaded) za vojaško posredovanje, če bo Teheran s silo zatrl mirne protestnike, ki se v Iranu zbirajo zaradi gospodarske krize in visoke inflacije. Predsednik je v svojem zapisu obljubil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« iranskemu ljudstvu, kar je v mednarodni skupnosti in domači politiki sprožilo ugibanja o morebitni spremembi režima. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove izjave naletele na mešane odzive, tudi znotraj njegove lastne Republikanske stranke. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno kritizirala predsednikovo napoved ter opozorila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Steve Bannon, nekdanji Trumpov strateg, je predsednika celo obtožil, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Medtem je Teheran zaradi groženj že uradno zahteval ukrepanje Združenih narodov, saj Trumpove besede razumejo kot neposredno grožnjo suverenosti države v času, ko so protesti v Iranu že zahtevali več smrtnih žrtev.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zgodnjih jutranjih urah na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) na vojaško posredovanje. Trump je poudaril, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskim protestnikom, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih demonstrantov, kar je označil za iransko navado. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran sooča z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, pri čemer poročila navajajo že najmanj sedem smrtnih žrtev med civilisti. Trumpove grožnje so sprožile val kritik tudi znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi tesnimi zavezniki. Kongresnik Thomas Massie je opozoril, da bi morali biti viri namenjeni domačim težavam, hkrati pa je poudaril, da predsednik za vojaške napade potrebuje odobritev kongresa. Kritična je bila tudi Marjorie Taylor Greene, ki je izjave označila za odstop od politike »Amerika na prvem mestu«. Nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon je predsednika celo obtožil, da uporablja retoriko, ki spominja na posege administracije Baracka Obame in Hillary Clinton. Medtem je Teheran že uradno pozval Združene narode k ukrepanju zaradi po njihovem mnenju neodgovornih groženj iz Washingtona.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naslovil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je poudaril, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile pripravljene ('locked and loaded'), če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. V Iranu se namreč že teden dni vrstijo protivladni protesti zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti domače valute, pri čemer so poročila potrdila smrt več oseb v spopadih z varnostnimi silami. Trumpove napovedi so sprožile val kritik tudi znotraj njegove lastne Republikanske stranke. Kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene sta javno nasprotovala predsednikovi retoriki, češ da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Massie je ob tem opozoril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa. Na Trumpove grožnje se je odzval tudi Teheran, ki je od Združenih narodov zahteval uradno ukrepanje proti ameriškemu ustrahovanju, medtem ko so analitiki in nekdanji sodelavci, kot je Steve Bannon, opazili odmik od predsednikove prvotne politike 'Amerika na prvem mestu'.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta nasilno zatrl proteste, so se pojavile dodatne kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izjavil, da gre pri Trumpovi grožnji bolj za nafto kot za svobodo govora. Steve Bannon je Trumpa kritiziral in njegovo grožnjo primerjal s politiko Hillary Clinton. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social uputil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo (angl. 'locked and loaded') in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, če bo režim uporabil strelno orožje proti demonstrantom, kar je označil za njihovo običajno prakso. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, visoke inflacije in kolapsa nacionalne valute rial, so se v zadnjih dneh stopnjevali in zahtevali več smrtnih žrtev. Po poročanju tujih medijev in agencij je v spopadih z vladnimi silami v mestih, kot so Lordegan, Azna in Kouhdasht, umrlo že več ljudi. Medtem ko Trumpova retorika nakazuje možnost neposredne intervencije ali zamenjave režima, so se v ZDA pojavili kritični glasovi celo znotraj njegove stranke. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta opozorila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave, ter poudarila, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa. Iranska vlada se je na grožnje odzvala s pozivom Združenim narodom, naj ukrepajo proti po njihovih besedah bojevitemu obnašanju Washingtona. Iranski uradniki trdijo, da gre za vmešavanje v notranje zadeve suverene države, medtem ko kritiki doma, vključno s Stevom Bannonom, Trumpove napovedi primerjajo s politiko prejšnjih administracij, ki so jo njegovi podporniki v preteklosti zavračali.

Ameriška Republikanska stranka se sooča z globoko notranjo krizo, ki jo dodatno zaostrujejo napovedana razkritja posebnega tožilca Jacka Smitha in presenetljiv politični odmik nekaterih ključnih zaveznikov Donalda Trumpa. Nekdanji tiskovni predstavnik republikancev Tim Miller je opozoril, da so poskusi stranke, da bi sredi praznikov prikrili Smithovo pričevanje, obsojeni na neuspeh, saj vsebina neposredno naslavlja dogodke v zvezi z vdorom v kapitol 6. januarja. Po navedbah Millerja bodo podrobnosti primera neizogibno dosegle javnost, kar bi lahko močno vplivalo na politično stabilnost države. Hkrati so se pojavila poročila o domnevnem razkolu med Donaldom Trumpom in kongresnico Marjorie Taylor Greene, ki je nekoč veljala za eno njegovih najbolj gorečih zagovornic. Greenova je v nedavnih intervjujih izrazila razočaranje nad predsednikovim domnevnim ščitenjem posameznikov, vpletenih v afero Epstein, in se kritično odzvala na verodostojnost določenih konservativnih medijev. Analitiki ocenjujejo, da ti dogodki nakazujejo na širši proces preobrazbe znotraj stranke, kjer se del članstva poskuša distancirati od avtoritarnih teženj in se vrniti k ustavnim demokratičnim procesom, medtem ko se strateški načrti republikancev za vmesne volitve leta 2026 že spopadajo z upadom javnomnenjske podpore.

Republikanska stranka se pred vmesnimi volitvami za ameriški kongres leta 2026 spopada z resno politično krizo, ki jo zaznamujejo številne upokojitve vidnih članov in upad javnomnenjske podpore. Zaradi ozke večine v predstavniškem domu in zgodovinske težnje, da vladajoča stranka na vmesnih volitvah izgubi sedeže, znotraj stranke vlada pesimizem. K temu prispevajo tudi notranja nesoglasja glede zdravstvene politike in neuspešno komuniciranje dosežkov administracije predsednika Donalda Trumpa, ki se hkrati sooča z očitki o poskusih manipulacije volilne zakonodaje in neprimernem vmešavanju v lokalne kampanje. Demokrati medtem krepijo svoje vrste in po zmagah na nekaterih posebnih volitvah, kot je nedavni uspeh v Iowi, napovedujejo t. i. modri val. Dodatno težavo za republikance predstavlja iztek subvencij za zdravstveno zavarovanje, kar je povzročilo strm porast stroškov za milijone Američanov. Medtem ko se republikanci spopadajo z notranjimi trenji in odhodi ključnih akterjev, vključno z odstopom kongresnice Marjorie Taylor Greene, analitiki opozarjajo, da bi lahko rezultat letošnjih kongresnih volitev korenito spremenil razmerje moči v Washingtonu in vplival na nadaljnjo politiko Bele hiše, zlasti glede vprašanj zunanje pomoči in gospodarskih reform.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države "pripravljene in naložene" za odgovor, če bo Iran ubil več protestnikov, kar je sprožilo opozorilo Teherana, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Iranski uradniki so v odgovor na Trumpove grožnje napovedali povračilne ukrepe. Protesti v Iranu se širijo zaradi gospodarskih razmer.

V Združenih državah Amerike se stopnjujejo notranje napetosti v Republikanski stranki, kar se kaže predvsem v javnem razhodu kongresnice Marjorie Taylor Greene z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom. Greene, nekoč ena najbolj gorečih zagovornic gibanja MAGA, je v nedavnem intervjuju za New York Times izrazila dvome o svoji pretekli naivnosti, kar nakazuje na širše razpoke v strankarski enotnosti. Posebno pozornost je vzbudila njena navedba, da naj bi jo Trump osebno prosil, naj ne razkrije imen iz datotek Jeffreyja Epsteina, saj bi to lahko škodovalo njegovim prijateljem. Takšni dogodki kažejo na to, da Trumpov absolutni nadzor nad stranko popušča, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za prihodnje volilne cikle. Analitiki opozarjajo, da bi republikanci lahko plačali visoko ceno zaradi svoje nepopustljive drže in osredotočanja na ideološke boje namesto na vsebinska vprašanja. Medtem ko so nekateri napredni aktivisti skušali vplivati na demokrate preko tretjih strank, so se republikanci v zadnjem desetletju korenito preobrazili pod vplivom desnih aktivistov, ki so prevzeli nadzor nad stranko in izrinili zmerne člane. Vendar pa trenutni dogodki, vključno z neuspelimi poskusi preoblikovanja volilnih okrajev in nezadovoljstvom volivcev zaradi pomanjkanja konkretnih rešitev, kažejo na ranljivost republikanske strategije. Razhajanje med ključnimi akterji, kot je Greene, in vrhom stranke postavlja pod vprašaj stabilnost konservativnega bloka pred prihajajočimi vmesnimi volitvami.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je odzval na proteste in pozval k pogovorom, hkrati pa poudaril, da je treba protestnike 'postaviti na svoje mesto'. Medtem so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Trumpa ponovno zagrozile z intervencijo, če bo Teheran ubil mirne protestnike. Poročila tudi kažejo na porast aretacij protestnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nasilno zatrl mirne protestnike. Trump je v svojem zapisu poudaril, da so ameriške sile pripravljene na takojšen odziv, ter dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se že več dni spopada z represijo režima. Val protestov v Iranu se je sprožil zaradi katastrofalnih gospodarskih razmer, visoke inflacije in sesutja nacionalne valute rial. Po poročanju tujih medijev je v spopadih z vladnimi silami umrlo že najmanj sedem ljudi, medtem ko se demonstracije širijo po večjih mestih. Trumpova retorika je sprožila ostre odzive tako v tujini kot doma; Teheran je od Združenih narodov že zahteval ukrepanje zaradi groženj, medtem ko so nekateri konservativni člani ameriškega kongresa, kot sta Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved kot odklon od politike 'Amerika na prvem mestu'. Kritike so se pojavile tudi znotraj Trumpovega nekdanjega kroga zaveznikov. Steve Bannon je predsednikovo napoved označil za kopijo zunanje politike nekdanje državne sekretarke Hillary Clinton, kar po njegovem mnenju ne odraža interesov volivcev. Kljub notranjim razporom Trump vztraja pri stališču, da bodo ZDA branile pravico do mirnega protestiranja, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama v regiji Bližnjega vzhoda.

Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je preko družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na akcijo oziroma v stanju polne pripravljenosti, pri čemer je zapisal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim začel pobijati. Do groženj prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, v katerih je po nekaterih poročilih umrlo že najmanj sedem ljudi. Trumpova retorika je sprožila močne odzive tako v tujini kot znotraj njegove lastne stranke. Teheran je na Združene narode naslovil zahtevo po ukrepanju zaradi ameriških groženj, ki jih označujejo za vmešavanje v notranje zadeve. V Združenih državah so se kritično odzvali nekateri konservativni politiki, kot sta kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, ki poudarjata, da bi morala država reševati domače težave namesto trošenja vojaških virov v tujini. Tudi nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo stališče primerjal s politiko prejšnjih demokratskih administracij, ki jih je Trump v preteklosti kritiziral.

Donald Trump se sooča z negotovostjo glede prihodnosti svoje politične agende zaradi prihajajočih vmesnih volitev leta 2026. Analitiki opozarjajo, da bo uspeh njegove agende odvisen od prevladujočih političnih in gospodarskih trendov. Medtem je Trumpova administracija tarča kritik zaradi preoblikovanja zveznih agencij in načrtovanih sprememb, ki naj bi vplivale na delovanje državne uprave, vključno s stavbo Wilbur J. Cohen Federal Building, znano po svojih muralih iz obdobja New Deal.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi objave Leeja Cohena, ki mu je podelil "jedrske kode" za uničenje rekorda Sadiqa Khana. Sočasno se pojavljajo pomisleki glede prihodnosti zgradbe Wilbur J. Cohen Federal Building in njenih umetnin iz obdobja New Deal-a. Prodaja Trumpovih knjig naj bi bila v upadu, medtem ko se njegova politična agenda sooča z negotovostjo glede vmesnih volitev leta 2026.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Donald Trump je dejal, da so ZDA »pripravljene in napolnjene«, da se odzovejo, če bo Iran pobil protestnike, kar je sprožilo opozorila iz Teherana, da bi ameriško posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je obljubil, da bo ZDA »prišla na pomoč« protestnikom.

Donald Trump je bil kritičen zaradi svojega govora v Severni Karolini, kjer je poudarjal zniževanje stroškov in izboljšanje gospodarstva s svojimi taktikami pogajanja. Hkrati se sooča z vmesnimi volitvami leta 2026, na katere bodo vplivale politične in gospodarske razmere, ki bi lahko vplivale na naslednji dve leti ali celo dlje. Poleg tega se pojavljajo kritike glede poskusov uničenja Zvezne stavbe Wilburja J. Cohena.

Lara Trump je kritizirala inavguracijo župana New Yorka Zohrana Mamdanija. Prav tako se pojavljajo razpoke med konservativnimi sodniki Vrhovnega sodišča glede Trumpove moči nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Medtem pa se Trumpova prizadevanja za zmanjšanje stroškov in izboljšanje gospodarstva srečujejo s političnimi ovirami v kongresu. V Združenem kraljestvu pa je Trump prejel priložnost za kritiko Sadiqa Khana v zvezi z razmerami v Londonu.

Pojavili so se novi dvomi o Trumpovem zdravju zaradi vidnih modric na njegovih rokah. Župan New Yorka Zohran Mamdani je bil imenovan na položaj. Konzervativni sodniki Vrhovnega sodišča izražajo zadržke glede razširitve predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami. Trump se je v govoru v Severni Karolini hvalil z zniževanjem stroškov in izboljšanjem gospodarstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi "hude nesposobnosti" proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita neracionalno visoke stroške prenove zgradb Feda, ki naj bi dosegli štiri milijarde dolarjev, kar predsednik označuje za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je Trump ponovno zatrdil, da je v odlični formi, in navedel, da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test, čeprav so se v javnosti pojavila nasprotujoča si poročila o njegovem zdravju. Wall Street Journal je namreč objavil obsežno analizo, ki na podlagi pričevanj insajderjev iz Bele hiše opisuje predsednikovo vidno upadanje energije in pogosto dremež na javnih dogodkih. Poročilo razkriva, da osebje prilagaja njegov urnik in ga spodbuja k budnosti med televizijskimi prenosi. Trump se je na te navedbe odzval z napadi na medije in filmskega igralca Georga Clooneyja, ki se je po pridobitvi francoskega državljanstva zapletel v besedni spopad s predsednikom. Poleg notranjepolitičnih trenj Trump vstopa v leto 2026 z grožnjami Iranu in soočanjem z upadajočo podporo med srednjim razredom pred vmesnimi volitvami.

Republikanska stranka se slabo leto pred vmesnimi volitvami leta 2026 spopada z resnimi notranjimi pritiski in upadom javnomnenjske podpore, ki ga analitiki pripisujejo predvsem politiki in retoriki predsednika Donalda Trumpa. Neimenovani republikanski senator je javno priznal, da sporočila stranke ne odmevajo več pri širšem krogu volivcev, kar povzroča precejšnjo mero pesimizma glede ohranitve kongresne večine. Glavni zakonodajni dosežek leta 2025, zakon OBBB (One Big Beautiful Bill Act), ki so ga poskušali rebrati v davčne olajšave za delavske družine, med volivci ni dosegel pričakovanega učinka. Notranja razhajanja znotraj stranke so se dodatno poglobila ob preobrazbi ene najbolj gorečih Trumpovih zaveznic, Marjorie Taylor Greene. Njen odmik od predsednika in zavračanje nekaterih medijskih virov, kot je Fox News, ki jih je označila za dejansko nezanesljive, nakazujeta na globlji razkol v gibanju MAGA. Medtem ko vodstvo stranke v predstavniškem domu s Stevom Scalisom na čelu skuša izpostaviti modernizacijo nadzora zračnega prometa in stabilizacijo davčnih stopenj, se baza volivcev, zlasti srednji razred, po anketah sodeč vse bolj oddaljuje od aktualne administracije. Analitiki opozarjajo, da bi lahko kombinacija neuspešnih gospodarskih sporočil in osebnega obračunavanja Donalda Trumpa znotraj lastnih vrst privedla do t. i. »modrega vala« na prihajajočih volitvah. Republikanci so že leta 2025 doživeli vrsto porazov na lokalnih ravneh v Virginiji in New Jerseyju, kar so številni interpretirali kot jasen signal upadanja Trumpovega vpliva in naraščajočega nezadovoljstva z njegovo politično smerjo.